Dom paraplegikov je od 3. do 8. maja ponovno gostil slikarje Likovne sekcije pri Zvezi. Na likovni koloniji, ki sta jo vodila mentorja Rasso Causevig in Jože Potokar se je v različnih tehnikah slikanja izpopolnjevalo deset slikark in deset slikarjev. Med njimi tudi trije, ki so člani mednarodnega združenja VDMFK. Osnove slikarskih tehnik je pridobival tudi najmlajši udeleženec osnovnošolec Erik Pibernik, ki riše z nogami. Slikarji so kar zavzeto ustvarjali, zato je nastalo kar nekaj kvalitetnih del. No, našli so tudi čas za sprostitev, ki jo je s kitaro popestrila slikarka Ljudmila Novak. Seveda je udeležence tudi tokrat obiskal semiški župan Janko Bukovec.
Pripomnimo naj, da je bila to že deseta jubilejna kolonija. Prvo je v letu 2001 pripravil takratni referent za kulturo Benjamin Žnidaršič, ki je na koloniji naredil prve poteze s čopičem, danes pa je že pridruženi član VDMFK. Od takrat, ko je slikarstvo, kiparstvo in rezbarstvo med paraplegiki resnično zaživelo smo odkrili slikarski talent pri najmanj dvajsetih paraplegikih in tetraplegikih.
V tistem času je Beno, ki ima gotovo največ zaslug za tako širok razmah slikanja pri naših članih, med drugim zapisal: »Spoznali smo, da risanje ni nikakršen tabu in da si lahko skoraj vsak najde tehniko v kateri lahko upodobi svojo kreativnost. Že od nekdaj je imel človek željo po likovnem izražanju. Uporabljal je vse vrste materialov, ki so mu prišli pod roko in izdeloval večino predmetov, potrebnih za življenje ali kot dragoceno snov, vredno posebnega poveličevanja. Z njo se je človek občasno poistovetil, jo hranil kot dragotino in v njej iskal srečo. V današnjem času je likovno ustvarjanje, prvinskost, meditacija, hoja vase, mir ali potreba po občutku, da je človek koristen. In prav to se pri nas še posebej izraža.«
