Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o izenačevanju možnosti invalidov in ga poslala Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejem.
Predlog Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) ureja področji enakih možnosti in nediskriminacije invalidov in skupaj z Zakonom o uresničevanju načela enakega obravnavanja in drugimi predpisi s področja odpravljanja diskriminacije predstavlja celovit in sistemski pristop k odpravljanju in preprečevanju diskriminacije na podlagi invalidnosti.
Ob tem je treba posebej poudariti, da ni namen v tem zakonu urejati vsa področja in vse pravice invalidov. Za uresničevanje pravic invalidov veljajo najprej določbe drugih predpisov. Določbe tega zakona se uporabljajo, če pravice invalidov niso urejene v drugih predpisih.
ZIMI ureja naslednja področja: prepoved diskriminacije na podlagi invalidnosti, ukrepe za izenačevanje možnosti invalidov, določitev nosilcev nalog, njihovih pristojnosti in obveznosti, postopke v sporih zaradi diskriminacije na podlagi invalidnosti, vodenje zbirk podatkov in varstvo podatkov ter kazenske določbe.
V poglavju o prepovedi diskriminacije zaradi invalidnosti se urejajo: prepoved diskriminacije pred nosilci javnih funkcij, enakopravno sodelovanje v postopkih, dostopnost do storitev ter uporaba in prilagoditev objektov v javni rabi, prepoved pisanja in izpostavljanja diskriminacijskih sporočil in simbolov, dostop do vključujočega izobraževanja, zdravja, načina prebivanja, obveščanja, kulturnih dobrin in javnega prevoza.
Drugo pomembnejše poglavje so ukrepi za izenačevanje možnosti invalidov. Prvi ukrep je pravica do sofinanciranja pripomočkov za premagovanje komunikacijskih ovir, ki jih invalidi s senzornimi okvarami (slepi, slabovidni, gluhi, naglušni, gluhoslepi ter invalidi z govornimi in več motnjami) potrebujejo kot podporo za socialno vključevanje. Uveljavljali jih bodo lahko poleg pripomočkov, ki so jim zagotovljeni po drugih predpisih. Pripomočke, njihovo dobo trajanja, merila, pogoje za pridobitev, standarde in njihovo vzdrževanje bo določal poseben pravilnik.
Naslednji ukrep, na katerega je treba opozoriti, je plačilo stroškov prilagoditve vozila. Plačilo stroškov prilagoditve vozila bo lahko uveljavljal gibalno oviran invalid, ki lahko vozilo upravlja sam le, če je prilagojeno. Do prilagoditve vozila bo upravičen tudi invalid, ki ga sicer sam ne upravlja, prilagoditev pa je nujna za vstop vanj. Invalid bo plačilo stroškov prilagoditve vozila lahko uveljavljal vsakih šest let, le izjemoma pa prej, če dokaže, da je prilagoditev nujna zaradi nove invalidnosti, poslabšanja invalidnosti ali uničenja prilagojenega vozila.
Tretji pomembnejši ukrep je vzpostavitev klicnega centra za osebe z okvaro sluha. Prek centra bodo osebe z okvaro sluha lahko pridobivale informacije s področja državnih organov, organov lokalne samouprave, izvajalcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb ter storitev javne narave. Dejavnost klicnega centra bo kot javno pooblastilo opravljal Zavod združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, ki to dejavnost kot eksperimentalni program opravlja že zdaj.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo iz državnega proračuna sofinanciralo tudi izvajanje posebnih socialnih programov, ki invalidom omogočajo večjo socialno vključenost oziroma dopolnjujejo ponudbo javnih služb. Izvajajo jih invalidske organizacije in se delno že zdaj financirajo na podlagi razpisov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Sofinancirani bodo zlasti programi, ki omogočajo samostojno oziroma samostojnejše življenje invalidov, ki omogočajo dejavno življenje in delo invalidov, ki zagotavljajo psihosocialno pomoč invalidom in njihovim družinam, programi zagovorništva in samopomoči, programi za preprečevanje nasilja nad invalidi in podobno.
Predlog zakona določa tudi nosilce nalog ter njihove pristojnosti in obveznosti. Tako zavezuje vse državne organe, organe lokalne samoupravne skupnosti, izvajalce javnih pooblastil in javnih služb, ter druge nosilce javnih funkcij, da v skladu s svojimi pristojnostmi z normativnimi ukrepi in usmeritvami ustvarjajo razmere za enako obravnavanje invalidov, in sicer z ozaveščanjem družbe in spremljanjem družbenega položaja invalidov.
Prav tako je v predlogu zakona določeno vodenje evidenc, prekrški ob kršitvah dostopnosti do grajenega okolja, vključujočega izobraževanja in javnega prevoza, prekrškovni organ ter globe za kršilce.
Sredstva za izvajanje zakona so v proračunu Republike Slovenije že zagotovljena v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ocenjujemo, da bo treba za izvajanje zakona v proračunu Republike Slovenije zagotoviti približno 4 milijone evrov na leto.
Služba za odnose z javnostmi
