V eni najlepših slovenskih galerij Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči je 11. februarja 2022 samostojno razstavo odprl naš slikar in član VDMFK Vojko Gašperut – Gašper . V prostorih galerije, ki je ohranila značilnosti naše zgodovinske in kulturne dediščine, je razstavljenih 41 del priznanega umetnika iz Društva paraplegikov Istre in Krasa. Pregledna predstavitev slik in grafik je zasnovana po izstopajočih tematskih sklopih, med katerimi predstavljata krajina in tihožitje najobsežnejši ter najinspirativnejši del avtorjevega zanimanja.
Umetnostna zgodovinarka in recenzentka Nuša Podgornik je ob otvoritvi povedala: »Čeprav bi krajine lahko razdelili na vedute, urbane in neurbane krajine, se je zdelo bolj smiselno, da se jih glede na obsežnost motivov razporedi tudi področno oziroma geografsko: Istra, Kras, Morje, Soline … Med omenjenimi sklopi bi posebej opozorila na cikel motivov, ki so slikarja navdihovali v Kanalu ob Soči ter njegovi bližnji in daljni okolici, od koder Gašperutovi tudi izhajajo. V kraju Sedlo v Breginjskem kotu je namreč mladi Vojko preživljal svoje otroštvo, preden se je z družino preselil v Koper. Čeprav se je Vojko Gašperut v srednješolskih letih zavedal svojega daru za likovno ustvarjanje, ga je bolj kot to navduševalo modeliranje plovil, zato sta s prijateljem načrtovala, da bi se po končani srednji šoli tovrstnemu oblikovanju tudi profesionalno in poklicno posvetila. A zaradi nesrečnega skoka v morje, enega izmed mnogih neproblematičnih do takrat, je sedemnajstletni Vojko postal tetraplegik.
Predanost slikanju je zanj postajala vse bolj navdihujoča in pomembna ter skorajda ne mine dan, da ne bi ustvarjal. Ker je po značaju vztrajen, poleg tega pa mu trud in napor nista odveč, je svoje likovno znanje nadgrajeval in izpopolnjeval tudi na številnih likovnih tečajih pri akademskih slikarjih in profesorjih. In tako je Vojko Gašperut stopil na poklicno pot slikarja, ki svoja dela signira kot Gašper. V njegovem opusu prevladujejo slike v tehniki olja in akrila, a se ves čas, čeprav v manjšem obsegu, posveča tudi risbi in grafiki (suha igla, jedkanica, linorez, serigrafija).
Zgodnja dela Vojka Gašperuta obujajo spomine na Breginjski kot, Nadižo, Posočje, kakor tudi na rodno vas Sedlo. Krajem, v katerih je preživel otroštvo in kateri ga še vedno navdihujejo, so se pridružili tudi motivi z značilno istrsko arhitekturo, primorska pokrajina s cvetočo brnistro, temperamentnim jesenskim rujem, vedute in krajine od drugod po Sloveniji in tujini ter seveda motivi iz obeh krajinskih parkov – iz Strunjanskih in Sečoveljskih solin, za katere se zdi, da predstavljajo slikarju neizčrpen vir navdiha.
Enega večjih motivnih sklopov v njegovem opusu predstavlja tudi tihožitje, predvsem cvetlično, kakor tudi pogledi na cvetlice v njihovem naravnem okolju, kjer niso del mrtve narave, iztrgane življenju in odtrgane od korenin, pač pa živijo in rastejo, valovijo v vetru (Topinabur) … pa četudi je nanje morda zapeljalo kolo lesenega voza (Travniške marjetice), jih to ni ogrozilo … Zdi se, da cvetlic v tihožitjih Vojka Gašperuta v njihovi vitalni in življenjski moči pravzaprav ne more nič ogroziti, niti tistih v naravi niti onih v vazi. Navdihujoča lepota cvetja je za slikarja zagotovo večna ter ni podvržena ničevosti in nečimrnosti, ki bi prek ikonografskega motiva Vanitas moralistično opozarjala na minljivost vsega zemeljskega
V delih Vojka Gašperuta je kompozicija vedno skrbno izbrana in domišljena. S svojo notranjo organizacijo in zgradbo nam daje občutek pomirjenosti. Čeprav je v svojih rezih večkrat navdihujoče drzna, polna notranje dinamike, predvsem pa raznolika, jo slikar določi oziroma se zanjo odloči intuitivno, po svojem notranjem občutku. Motive v svojih delih namreč pozicionira tako slikovito, prepričljivo in vabljivo, da se gledalci namesto “načrtovanega” sprehoda po slikovnem polju raje odločimo za navdihujoč izlet.
Ob odprtju razstave je bila med ljubitelji likovne umetnosti tudi županja Občine Kanal na Soči Tina Gerbec, lep kulturni dogodek pa je s klaviaturo, pihali in tolkali popestril in obogatil glasbenik in skladatelj Lado Jakša. V njegovi glasbi so spregovorile razstavljene slike. Pričaral je bližnje šumenje Soče ter valovanje in šumenje morja.
Razstava bo odprta do 3. marca 2022.