V poletju in v času dopustov naše aktivnosti nekoliko zamrejo. Temu obdobju pravimo tudi »čas kislih kumaric«. Kaj ta izraz pomeni prav dobro vedo predstavniki sedme sile, ko v tem času objavljajo bolj nepomembne prispevke. No, mi bomo praznino v poletju izkoristili za objavo koristnih člankov, ki jih boste lahko v miru prebirali in odnjih imeli tudi koristi. Prvi je Sindrom bolnega ramena, ki ga je pripravila Mirjana Vukadinov, višja fizioterapevtka.
Ramenski sklep je eden izmed najbolj gibljivih sklepov v človeškem telesu. Kadar govorimo o ramenskem sklepu, zmeraj mislimo samo na sklep med glavo nadlahtnice in sklepno čašico na lopatici (art. glenohumeralis). Za funkcijo sklepa pa so zelo pomembni še sklepi med ključnico in lopatico, oziroma med zunanjim delom ključnice in odrastkom na zgornjem delu lopatice (art. acromioclavicularis), pa sklep med prsnico in ključnico (art. sternoclavicularis) in še lopatica, ki drsi po zadnji steni prsnega koša.
Vsi sklepi skupaj nam omogočajo, da normalno odročimo, priročimo, predročimo, zaročimo in rotiramo roko navznoter in navzven. Za normalno funkcijo sklepa in izvajanje gibov skrbijo mišice ramenskega obroča: deltoidna mišica, mišice rotatorne manšete (musc. supraspinatus, musc. subscapularis, m. infraspinatus, musc. teres minor), velika prsna mišica, velika hrbtna mišica ter dvoglava in troglava mišica nadlahtnice. Vse naštete strukture so zelo pomembne za funkcijo roke in so zelo občutljive na prekomerne obremenitve.
Bolečine v rami so lahko akutne ali kronične. Vzrok je lahko v samem ramenskem sklepu ali izven ramenskega sklepa. Vzrok akutnih bolečin v rami so poškodbe sklepa, rotatorne manšete, izpah ali delni izpah. Vzrok kronične bolečine v rami pa so preobremenitev ramena, mikrotravme, nastale zaradi vsakodnevnih enakih gibov (pri športnikih dvig roke nad glavo). Osebe s tetraparezo, paraplegijo in drugi invalidi na vozičku ter invalidi, ki pri hoji dolgo časa uporabljajo bergle, lahko imajo tudi poškodbe rotatorne manšete in posledično bolečine. Tudi bolezni drugih organov, kot so problemi s pljuči, bolezni srca (bolečina gre v levo ramo), bolezni jeter in žolčni kamni (bolečina gre v desno ramo), se včasih manifestirajo kot bolečina v ramenskem delu.
NAJPOGOSTEJŠI VZROKI BOLEČIN V RAMENU
S stegnjenima rokama nihamo naprej in nazajKalcinirajoči tendinitis je nabiranje kalcija v ramenskem sklepu. Zaradi anatomske oblike ramenskega sklepa, v tetivi rotatorne manšete in še posebej v tetivi musc. supraspinatusa prihaja do bolečin. Izvajanje enakih gibov in velike preobremenitve ramenskega obroča pospešujejo proces kalcinacije. Kalcinacija lahko povzroči tudi utesnitveni sindrom, ki se kaže kot težava med akromionom (izrastek lopatice) in korakoidnim nastavkom (kljunu podoben odrastek, ki izvira iz zgornjega roba lopatice in je nanj naraščenih več mišic), zaradi česar je prizadeta tetiva supraspinatusa (sestavni del rotatorne manšete). Naslednji vzrok bolečine je raztrganina rotatorne manšete, ki je lahko delna ali popolna. Adhezivni kapsulitis pa je sindrom zamrzle rame (frozen shoulder). Spremembe so v sklepni kapsuli/ovojnici, ki se skrči in zmanjša.
POSLEDICA BOLEČIN
Omejena aktivna in pasivna gibljivost, bolečine se lahko javljajo postopno ali naenkrat in so prisotne tudi ponoči. Neobremenjevanje rame privede tudi do atrofije mišic. Bolnik drži roko priročeno in rotirano navznoter. Bolnik ne more spati na boleči strani.
TERAPIJA
Diagnozo potrdimo s kliničnim pregledom, rentgenskim slikanjem ali ultrazvokom. Terapija je odvisna od stadija bolezni in vzrokov bolečin. Cilj terapije je ohraniti in izboljšati gibljivost in hkrati okrepiti moč mišic. V akutni fazi bolezni se priporoča medikamentozna terapija (antirevmatiki), led in imobilizacija (čas imobilizacije naj bo čim krajši, da ne pride do atrofije mišic), fizikalna terapija, elektroterapija, ultrazvok, magnetoterapija in laserska terapija. Priporoča se tudi kinezioterapija, na začetku statične kontrakcije, nihajne vaje in gibi proti uporu. Vaje je treba izvajati pod kontrolo fizioterapevta.
Šele, če se težave nadaljujejo, lahko, pod zdravniškim nadzorom, pride v poštev blokada v ramenski sklep in šele na koncu tudi kirurška intervencija.
(Foto: Nebojša Vukadinov)