Člani DPIK v Ljubljani in po Ljubljanici

V soboto, 19. septembra 2015, smo se zbrali člani DPIK, asistenti in spremljevalci na Opekarski 1 v Ljubljani. Prispeli smo z dvema kombijema in nekaj privat avtomobilov. Pod mostom smo se vkrcali na turistično ladjo Sulc in odrinili po Ljubljanici iz smeri Prul proti Tromostovju in še naprej proti severovzhodu. Turistično vzdušje je popestrila muzika na ladji in pa borovničke. Z ladje smo mahali še drugim ladjicam, opazovali veslača na supanju s psom, obvozili športne igre otrok s kanuji Ljubljanici ter si izmenjali pošto in pa širšo okolico Ljubljane z vsemi gostišči ob vodi vidnimi iz žabje perspektive – ladje. Nekateri člani so si prepevali, torej je bilo vzdušje. Točno opoldan smo zasidrali in izkrcali. Jože, Zvezdan in Mirko sta z električnim vozičkom odhitela na Krekov trg, ostali pa s kombijema na start z vzpenjačo. Fotoaparati so štrkali in člani smo se v nekaj skupinah vkrcali v gondolo. Prispeli smo na razgledno točko, kjer se lepo vidi mesto z okolico – Ljubljanski grad. To je krona nad mestom, ki že več kot pet stoletij soustvarja veduto slovenske prestolnice. Mogočna trdnjava, mestni simbol, najbolj obiskana turistična točka v Ljubljani, oaza zelenja nad mestom, prostor raznovrstnih kulturnih doživetij in preplet zgodovine in sodobnosti. Srečanja mimoidočih po potkah parka so nas popeljala do dvorišča, kjer smo se zbrali s skupno fotografijo. Spremljevalci so si s stolpa ogledali mesto z okolico – čudovit razgled, nekateri celo muzej in galerijo; vozičkarji pa smo gledali stavbe grajske kapele, grajskega virtualnega gradu, kaznilnice, lutkovnega muzeja, palacia, Friderikovega stolpa, stanovske dvorane, peterokotnega stolpa, poročne dvorane, zgornjega lipidarja in grajskega gledališča, skalne dvorane, Hribarjeve dvorane, galerije S, kazemate in miniteatra. Nekaj članov si je privoščilo kavico, drugi smo gledali sprehajajoče igralce v kostumih graščakov; originalen je bil vratar. Na poti nazaj z vzpenjačo je pozornost pritegnil potapljač z repom, obkrožali pa so nas številni tujci – predvsem Japonci in Kitajci.
Po dolgem čakanju smo se le zbrali na vznožju vzpenjače in se odpravili na mestni trg fotografirali ob kipu Prešerna na Tromostovju.. Joško je rezerviral sedeže v Klobasarni, zbirali smo med enolončnicami, klobasami in štruklji. Ob malici nas je navduševala in vabila muzika iz tržnice na ples. Po poti smo si ogledali stolno cerkev sv. Nikolaja, kjer ravno obnavljajo oltar sv. Dizme in Marije Pomagaj in obhajajo 300 let cerkve. V spomin in zahvalo ob romanju v stolnici smo dobili tudi podobice ogled je spremljala tiha glasba – koralno petje moških. Pot nas je vodila naravnost na tržnico, kjer smo si privoščili še kozarček rujnega iz pokušine obrtnikov. Kdor je želel je lahko pokušal jedi temu namenjenih stojnic.
Spremljevalci so nas popeljali po celotni prireditvi, ter se polni lepih vtisov vrnili domov.

Silvana Gombač