Na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki je Barbara Trdina 20. maja 2008 pripravila osnovnošolcem srečanje z invalidnimi likovnimi ustvarjalci: Metodom Zakotnikom, Vojkom Gašperutom in Benjaminom Žnidaršičem. Skozi pogovor in likovno ustvarjanje so po treh ločenih razredih s 7. in 8. razredi mladi šolarji spoznavali skrivnosti invalidskega življenja.

Predstavitev dejavnosti invalidov, ki ga v okviru Društva paraplegikov Istre in Krasa in Društva paraplegikov Gorenjske skupaj izvajamo po šolah, vedno bolj rojeva sadove. Med mlade v Škofjo Loko smo tokrat prišli že drugič se eden od drugega učiti spoznavati svoje potrebe in poslušati, kaj si imamo za povedati. Vsi razredi skupaj smo si najprej ogledali dokumentarni film Zgodbe o volji in moči, ki govori o življenju invalidov in smo ga skupaj v pogovoru tudi pokomentirali. Benjamin Žnidaršič je predstavil delovanje Zveze paraplegikov Slovenije in povdaril, da se z invalidnostjo ne konča naše življenje, vendar, da se v največjih primerih prav takrat za nas invalide šele začne. Vojko Gašperut je povdaril, da se sreča išče v majhnih stvareh in da jer vse žIvljenje povezano z delom, ki ga moramo stalno vstrajno nadgrajevati. Metod Zakotnik je predstavil svojo življenjsko zgodbo in pot, ki je bila potrebna, da je prišel do svojih uspehov. V obliki prijateljskega druženja s preprostimi in nevsiljivimi oblikami pogovora, otrokom na laičen vendar preprost način predstavimo invalidnost, ki mogoče navzven res deluje kot nekaj posebnega ali drugčnega, ko pa ljudje vstopijo v naše življenje vidijo, da smo prav enaki med enakimi.

Ko so nas med delom obiskali predstavniki pobratenih občin Škofje Loke in mesta iz Avstrije, so bili neizmerno presenečeni, da je takšen način dela z invalidi sploh možen. Skozi naš zgled so si zadali nalogo, da tudi oni poskusijo v osnovne šole k sodelovanju povabiti invalidska združenja v Avstriji. Učiteljem in vsemu učitetljskemu zboru OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki se zahvaljujemoza prijazen sprejem in za možnost, da smo lahko osnovnošolcem predstavili pozitivno izkušnjo odnosa z invalidi. Takšna srečanja prinašajo v našo družbo nek nov odnos do invalidov, saj ne gre spregledati dejstva, da bodo ti otroci enkrat odgovorni člani naše družbe.