FOTOGRAFIJE – Društvo Zarja je v sodelovanju z Društvo paraplegikov Gorenjske in Društvom paraplegikov Istre in Krasa pripravilo razstavo naših likovnikov, predstavitev športnikov in predstavitev invalidnosti. Prisotnim vaščani z županom g. Smrtnikom na čelu so bili obveščeni o organiziranosti Zveze paraplegikov Slovenije in dejavnosti društev v Sloveniji in tujini.
Skupinsko razstavo: Drasgice Sušanj, Metoda Zakotnika, Borisa Štera, Jožeta Tomažiča, Vojka Gašperuta in Benjamina Žnidaršiča smo pospremili z demonstracijo slikanja z usti. Slikati z usti so poskusili tudi člani otroškega pevskega društva Zarja, ki je kasneje v programu lepo zapel.
Mladostniško zagnani člani kulturnega društva Zarja v svojem kraju predstavlja močan simbol. Za delovanje te ustanove so si organizatorji, kot se mi zdi, našli primerno geslo: “zahaja – vzhaja, Spuren suchen – Zeichen setzen.” Zajame zelo strnjeno, kaj v jedru kulturno delo sploh pomeni. Namreč: iskanje tistega, kar je vredno ohraniti, tistega, kar nam je iz preteklosti ostalo ljubo in drago, kar želimo negovati in posredovati prihodnjim rodovom. To vključuje tudi iskanje onega, kar ni na dlani, onega zamolčanega, pozabljenega izrinjenega. Kajti tudi tisto, kar je boleče, kar je žalostno in nelepo, je del naše zgodovine in del naše kulture. Če to spodrinemo ali tajimo, postanemo revnejši in bolj omejeni – tudi v odnosu do soljudi. Kajti samo takrat, ko se zanimamo tudi za to, kaj se je dogodilo drugim, spoznamo, kako in s čim smo postali, kar smo in kako z nami je.