+386 (0)41 697 560
dpik.koper@gmail.com

PREDAVANJE MARTE HREN O PREVENTIVI NA PODROČJU INKONTINENCE IN OSKRBE PRELEŽANIN

20131119 142141

FOTOGRAFIJE

V okviru projekta Socialno svetovanje in zdravstvena preventivna pomoč članom,  ki ga je finančno podprla Občina Piran, smo v prostorih društva na Vanganelski v Kopru 19.11.2013 izvedli predavanje o problemih inkontinence in oskrbe preležanin. Predavanje je vodila dolgoletna glavna sestra Univerzitetnega rehabilitacijskega centra RS Soča Marta Hren prof. zdr. vzgoje, ki je ob predstavitvi diapozitivov razlagala kako skrbeti za svoje zdravje, nego in preventivo. Na posvetu smo lahko sodelovali vsi člani DPIK, povabljena društva in njihovi svojci.20131119 142141

 Velika večina paraplegikov in tetraplegikov je že na lastni koži občutila dekubitus oz. preležanino in spoznala kako zahtevno in dolgotrajno je zdravljenje. K sreči so bile pri veliki večini te preležanine manjših oblik, ki so se z dobro oskrbo same pozdravile, huje pa je bilo pri tistih, ko je bilo zaradi velikosti, globine in dolgotrajnosti potreben operativni poseg. Lahko se pa zgodi, da pride do zastrupitve in celo smrti.

Prizadet ni samo inkontinentni bolnik, temveč tudi njegova ožja in širša okolica, zato predstavlja nehoteno izločanje oziroma uhajanje seča in blata družbeni problem, ki ga lahko objektivno dokažemo. Hkrati je to tudi telesni in psihološki problem, ki ga spremljajo neprijeten vonj ter občutja sramu in krivde. Pojem socialne sprejemljivosti Inkontinence je različen glede na družbene norme določenega okolja.

Prizadeti so pogosto nekritični, inkontinenco želijo zanikati, občutijo zadrego, sramoto, strah pred izgubo kontrole nad lastnim telesom. Ker obstaja bojazen, da bi jih svojci zaradi inkontinence odpeljali v dom starostnikov, nekateri do zadnjega  zanikajo svojo težavo, pojavi se lahko tudi depresija ali jeza.

20131119 141930Inkontinenca je težka psihična, telesna in ekonomska obremenitev za človeka in njegovo okolico, predvsem družino. Hkrati je to problem tako s stališča medicine kot družbe v celoti. Prizadete so različne starostne skupine prebivalstva, obeh spolov, vseh poklicev in družbenih slojev najbolj pa invalidne osebe. Bolj prizadete so verjetno ženske, ker je prestrezanje uhajajočega urina težje kot pri moških.

Pogostnost  pojava urinske inkontinence je velika; strokovnjaki navajajo, daje inkontinentnih okrog 5 % do 10% vseh ljudi, od teh je 2/3 starejših od 60 let. Po 60. Letu ima težave s kontinenco 15-30% žensk in moških. Pri ženskah po 65. letu navajajo v 25 % do 40% inkontinenco. Vsaj polovica od teh ni

registriranih, ker ljudje svojih težav zaradi sramu pred odkritjem problema ne zaupajo nikomur. Podatkiv tuji literature navajajo nekaj zanimivih dejstev: Na vsakem bolnišničnem oddelku 16-20% bolnikov 24 ur dnevno pušča vodo ali blato ali oboje. Na geriatričnih oddelkih se to število dvigne na 33 % in približno ½ od the ostane inkontinentnih dalj časa ali za vedno. Na psihogeriatričnih oddelkih je 40-60 % inkontinentnih. Patronažna služba razpolaga s podatkom, da je okrog 24 % vseh oskrbovancev na domu delno ali popolnoma inkontinentnih (moških 13 %, žensk 34%).

 

Na okrogli mizi smo se odkrito pogovarjali o teh problemih. Vsak je lahko s svojo izkušnjo pomagal, kar je tudi namen predavanja in posveta, da smo med seboj izmenjali izkušnje in s tem dosegli boljšo informiranost in boljša osveščenost med člani kako premagovati težave in kako poiskati ustrezno pomoč.

 


Društvo paraplegikov Istre in Krasa - Associazione dei paraplegici d Istria e Carso
Vanganelska 008 F, 6000 KOPER
G: +386 (0)41 697 560
E: dpik.koper@gmail.com

TRR: 10100-0034623369
Banka Koper
Matična številka: 518942000
Davčna številka: 84790962

NAŠE PROGRAME FINANČNO PODPIRAJO NASLEDNJE OBČINE IN DRŽAVNE JAVNE USTANOVE:

mddszee

fihozps

grb kopergrb izolagrb pirangrb ilirska bistrica

grb postojnagrb sezanagrb komengrb divaca

grb pivkagrb hrpelje kozinagrb ankaran

 

SPONZORJI IN DONATORJI:

Logo lukakoperLogo zivetispristaniscem

Springer riders logojskd