Ob Dnevu paraplegikov, ki ga slovenski paraplegiki in tetraplegiki praznujemo na dan ustanovitve naše organizacije, je 16. aprila 2021 potekala tudi redna in slovesna 2. seja Skupščine Zveze paraplegikov Slovenije. Zaradi varnostnih ukrepov za zajezitev koronavirusa jo je predsednik Skupščine Peter Robnik s pomočjo sodobne informacijske tehnologije vodil na daljavo. Na videokonferenci so sodelovali delegati vseh devetih pokrajinskih društev, predsednik Zveze, predsednik Nadzornega odbora, predsednik Disciplinske komisije, predsednik Statutarne komisije, strokovna vodja programov, vodja SOR, vodja počitnikovanja, vodja športa, vodja kulturnih dejavnosti, urednica glasila, urednik spletne strani, direktor Doma paraplegikov, predsednik NSIOS in tajnica Zveze. Vabljeni so bili tudi ustanovni člani organizacije.
Po začetnih formalnostih je Peter Robnik orisal potek in razvoj organizacije od Sekcije paraplegikov in tetraplegikov, Društva paraplegikov do Zveze paraplegikov Slovenije, nato pa je predsednik Zveze Dane Kastelic v pozdravnem nagovoru udeležencem predstavil še živeče ustanovne člane in dejal, da je današnji dan zelo pomemben za nadaljnji razvoj naše organizacije. Je tudi obletnica, ko je Skupščina v letu 2009 razglasila Dan slovenskih paraplegikov. »Prepričan sem, da se bo ta dan še nadgrajeval in si izboril mesto v slovenskem družbenem in medijskem prostoru,« je še dodal Kastelic in ob prazniku čestital vsem članicam in članom. Hkrati se je zahvalil vsem društvom, sodelavkam in sodelavcem in prijateljem za njihovo nesebično prizadevanje v korist slovenskih paraplegikov in tetraplegikov. Tako kot lani, smo tudi letos našo 52. obletnico organiziranega delovanja obeležili pod naslovom »IZZIVI PARAPLEGIJE,« vendar tudi tokrat povezani preko sodobnih komunikacijskih kanalov. Ob tem pa vsi čedalje bolj pogrešamo tisti pristni stik, ki nas osrečuje z neposredno človeško toplino.
Za tem je ustanovni član Jože Globokar predstavil korenite spremembe in razlike, ki smo jih paraplegiki in tetraplegiki doživeli v teh več kot petih desetletjih. Omenil je ustanovitev organizacije nato pa dodal: »Ni šlo vse tako gladko, saj smo za 10. maj 1974 napovedali protestni shod, ker odgovorni niso prisluhnili našim zahtevam, da bi prišli do loterijskih sredstev in posledično do svojih prostorov. To je bilo za tiste čase nekaj nezaslišanega. No, po temeljitem pogovoru smo dobili vse kar smo zahtevali in se naslednje leto vselili v nove prostore.
Ogromna je razlika pri medicinsko tehničnih pripomočkih. Vozički so bili zvarjeni iz vodovodnih cevi in so tehtali več ko 35 kg. Električni vozički so bili utopija. Sedeli smo na navadnih blazinah iz penaste gume, zato smo se najbolj bali preležanin. Za inkontinenčni material še slišali nismo. V tistem času je bila tudi smrtnost zelo velika.
Arhitekturne ovire so bile na vsakem koraku, stopnice vsepovsod, pri dvigalih preozka vrata in seveda noben pločnik ni bil poglobljen.
Da pa o miselnosti ljudi sploh ne govorim. Takrat je bilo sramotno biti invalid, zato se invalidi nismo radi pojavljali v javnosti. Najbolj so bili mučni tisti pomilovalni pogledi. Ko pa so naši košarkarji na vozičkih nastopili na predtekmi Olimpije in Zadra v nabito polni Hali Tivoli in so gledalci vsak koš nagradili z bučnim aplavzom, smo prvič občutili, da ljudje drugače gledajo na nas.
Dodam naj še, da je naša organizacija prepoznavna vsaj na treh področjih. Na športnem so jo zaznamovali športniki s 24-imi paralimpijskimi medaljami, na kulturnem 13 slikarjev, ki so se uspeli uvrstiti v svetovno združenje slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami ter pri preprečevanju in odpravljanju arhitekturnih ovir kjer je naša organizacija z arhitektom Matjažem Planincem odigrala zelo pomembno vlogo.«
Glede na dane razmere smo na virtualni seji Skupščine pripravili predavanje doc. dr. Gaje Zager Kocjan, univ. dipl. psih. o »Psiholoških posledicah epidemije COVID-19 in ukrepih za njeno zajezitev.« Predavateljica je o psiholoških posledicah med drugim dejala, da epidemija covid-19 med splošnimi posledicami ni prinesla le tveganj za fizično zdravje, ampak tudi kopico neprijetnih sprememb v našem vsakodnevnem življenju in negotovosti v prihodnosti. V splošni populaciji porast simptomov različnih duševnih težav in dejavnik tveganja za kronične bolezni in večjo smrtnost. Epidemija nas je prizadela na različne načine, poleg tega smo tudi različno opremljeni za spoprijemanje s stresom in spremembami. Pomembna je usmerjenost na zadovoljevanje temeljnih in psihičnih potreb kot so povezanost, avtonomnost, kompetentnost in krepitev osebnostne prožnosti.
V osrednji točki dnevnega reda sta predsednik Zveze Dane Kastelic in strokovna vodja programov Urška Rendulić predstavila Program dela Zveze za leti 2021 in 2022. V programu so na 23-ih straneh razčlenjeni: Osnovni podatki, Poslanstvo, Razvojna vizija z dolgoročnimi in kratkoročnimi cilji, Delovanje, Osebna asistenca, Zaključek in Posebni socialni programi z Obnovitveno rehabilitacijo, Osebno asistenco do 30 ur, Prilagajanjem grajenega okolja, Izobraževalno in kulturno dejavnostjo, Športom paraplegikov in Spodbujanjem socialne vključenosti in samostojnega življenja invalidov.
V nadaljevanju video seje je direktor Doma paraplegikov Pacug Marko Ferluga predstavil Poslovni načrt za leto 2021. Podobno kot program Zveze je tudi poslovni načrt doma razdeljen na: Vsebinski del z vizijo in dejanskim stanjem, Poletno sezono, Zimsko sezono, Trženske aktivnosti in ukrepe, Druge aktivnosti pomembne za poslovanje družbe, Predvidene investicije, Finančni načrt, Trenutno finančno stanje, Cenik 2021, Prihodke, Stroške in Zaključek.
Ker so delegati gradivo predhodno prejeli so bili že seznanjeni z vsemi pomembnimi vsebinami. Zato so po krajših razpravah tako Program dela Zveze kot Poslovni načrt Doma, oba potrdili.
Pred zaključkom seje so udeleženci dopolnili še Poslovnik o delu Skupščine in Poslovnik o delu Upravnega odbora Zveze paraplegikov Slovenije.
POSLANICA
VOŠČILO PREDSEDNIKA VLADE
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC OB DNEVU PARAPLEGIKOV
RADIO PRVI
ODMEVI
DANE KASTELIC DRŽAVNI SVETNIK
RADIO PRVI (14:25)