Zveza paraplegikov Slovenije je v Domu paraplegikov v Pacugu 20. junija pripravila srečanje z naslovom – VRAČAMO SE V ŽIVLJENJE. To vsakoletno spoznavno srečanje je namenjeno novim članom in njihovim svojcem, ki na različnih delavnicah spoznavajo kako po hudi travmi in končani medicinski rehabilitaciji nadaljevati življenje na invalidskem vozičku. Tudi tokrat so sklop delavnic vodili strokovnjaki, s praktičnimi izkušnjami pa sodelovali tudi nekateri člani pokrajinskih društev Zveze.
Predsednik Zveze Dane Kastelic je v pozdravnem nagovoru omenil namen in pomen tovrstnih srečanj, nato pa je direktor Doma Jani Trdina goste seznanil s poslovanjem in akcijah, ki se odvijajo v domu.
Pavice invalidov je predstavil izkušen strokovnjak na področju poznavanja pravic mag. Cveto Uršič iz Ministrstva za delo družino in socialne zadeve. Omenil je številne zakone in druge akte, ki urejajo področje varstva invalidov. Teh zakonov, ki urejajo celoten sistem je kar 70. V pripravi je tudi zakon o družbenem varstvu, ki naj bi odpravil vrsto anomalij in »nepravic«. Govoril je tudi o invalidskem zavarovanju in različnih vrstah dodatkov, ki jih invalidi prejemamo iz različnih naslovov.
Janez Zidar, direktor Sklada RS za zaposlovanje invalidov je govoril o poslanstvu sklada, ki je bil leta 2004 ustanovljen z namenom zbiranja sredstev za pospeševanje zaposlovanja invalidov. Sklad odloča o pravicah in obveznostih invalidov in delodajalcev, predvsem pri subvencioniranju plač invalidov, stroških prilagoditve delovnega mesta, storitvah v podpornem zaposlovanju, davčnih olajšavah, nagradah pri preseganju kvot in drugih finančnih spodbudah.
Sklop, »Kako ohranjam svoje zdravje v okolju, v katerem živim,« sta predstavili dipl. delovna terapevtka Petra Grabnar in dipl. fizioterapevtka Barbara Kočar iz – URI-Soča. Grabnarjeva je govorila o ureditvi stanovanjskega okolja in svetovanju delovne terapije po končani medicinski rehabilitaciji. Pripomnila je, da bi morali vsi paraplegiki in tetraplegiki ob vrnitvi na svoje domove s pomočjo MTP ohraniti, oziroma še nadgraditi vse kar so jih v inštitutu naučili. Vse z namenom ohranjevanja telesne kondicije in večje samostojnosti. Kočarjeva je opozorila na (še vedno) nevarne preležanine, govorila pa tudi o bolečinah in preventivi.
Kako se spopasti s povsem na glavo obrnjenim življenjem, ki na začetku s hudo travmo spremlja vsakega izmed nas, sta z dvainštiridesetlenimi in bogatimi izkušnjami pojasnila tetraplegik Jože Globokar (DP-LJ) in njegova soproga Fani. Jože je poudaril, da dobro pozna občutke in razmišljanja novih paraplegikov in tetraplegikov, ki ob vrnitvi v družinski krog postanejo resničnost. Doživljal jih je že pred dobrimi štirimi desetletji, le da so bili v tistih časih pogoji vračanja v življenje veliko težji. Predvsem zaradi skromnih MTP, še bolj pa zaradi miselnosti, ki se je v tem času povsem spremenila. Ob koncu je novim paraplegikom in tetraplegikom svetoval naj skušajo čim prej sprejeti novo obliko življenja, ki jim ga je usoda namenila. S tem ne bodo pomagali in koristili samo sebi, ampak tudi bližnjim, ki jih imajo radi in z njimi vred trpijo. Življenje je samo eno in treba ga je sprejeti in izkoristiti takšno kot je. Čim prej, tem bolje!
Vse o mobilnosti z invalidnostjo je s projekcijo slik pokazal in povedal Jože Zajc (DP-NM). Kaj invalidu pomeni avtomobil že dolgo vemo, kako se ga preuredi na ročno upravljanje pa je pokazal Jože. Predstavil je še štirikolesnike, ki so med paraplegiki vse bolj priljubljeni, praktično pa tudi trikolesnik, ki ga skoraj leže poganjamo z rokami.
Kulturno dejavnost pri Zvezi in slikanje z usti je predstavil naš pesnik, pisatelj in uspešen slikar Benjamin Žnidaršič (DP-IK). Povedal je, da so ga v kulturno ustvarjanje privedle novo nastale razmere po poškodbi in novim paraplegikom in tetraplegikom svetoval, da tarnanje in samopomilovanje ne vodi nikamor. Čim prej se je treba lotiti kakršnega koli ustvarjanja.
S pogovori in svetovanji smo nadaljevali na družabnem srečanju, udeleženci pa so se ob dobrem vzdušju in vročem popoldnevu lahko osvežili v prijetni morski vodi v bazenu doma.
Srečanje je vodila strokovna delavka Nina Strnad.
Dejavnosti:
- socialna
- prilagajanje okolju
- arhitekturne ovire
- prevozi
- šport
- kultura
- srečanja