Evropska unija ima v času od leta 2004 do leta 2010 na področju invalidnih oseb glavni dolgoročni cilj: Enake pravice za vse. Tako kot vsi drugi, imajo tudi invalidne osebe pravico do človekovega dostojanstva, samostojnega življenja in možnosti različnih oblik pomoči ter sodelovanja na vseh področjih družbenega življenja.
Tako smo se na naši razstavi v Železni kapli z društvom Zarja dogovorili o sodelovanju tudi na področju vzgoje otrok do sprejemanja različnih oblik invalidnosti. Na povabilo direktorja Heinza Nečmerja in posredovanjem društva Zarja in Willija Ošine smo 20. aprila 2010 pripravili otrokom prijetno presenečenje v obliki likovne delavnice, ki smo jo oblikovali Vojko Gašperut, Benjamin Žnidaršič s slikanjem z ustmi in Dragica Čadež z izdelavo monotipij.
Očitno začetno zadrego na začetku smo hitro obšli s predvajanjem filma Loredane Gec Zgodbe o volji in moči in pogovorom otrok o invalidnosti. Ob slikanju pa smo postali pravi prajatelji.
Namen naših likovnih srečanj, sodelovanja in srečanja z različnimi skupinami invalidov je seznanitev naših učencev z vrstami in oblikami invalidnosti, medsebojnem druženju, razvijanju strpnosti, odpravljanju predsodkov in komunikacijskih blokad z ljudmi, ki so »drugačni«. Razvijamo spoznanje, da smo invalidne osebe enakovredni člani naše skupnosti in imamo enake pravice pri odločanju o stvareh, ki se tičejo njihovega življenja in življenja v skupnbosti, da imamo pravico do dostojanstva in zasebnosti. Vse te oblike druženja otrok z invalidnimi osebami učijo videti, doživeti in spoznati, da so invalidne osebe osebnosti s čustvi, željami in potrebami ter da so ne glede na vrsto in stopnjo invalidnosti zmožne uspešnega sodelovanja, ustvarjanja in vključevanja na različnih področjih družbenega življenja.
