Dne 24.9.2014 smo se ob 10.45 zbrali najbolj zvesti člani DPIK na jesenskem srečanju na Voglu.
Ob imenu Vogel, vsi pomislijo na smučišče, ki se nahaja v bližini istoimenskega vrha.
Zbrali smo se spodaj v vznožju – na vstopni postaji žičnice. Z majhno zamudo smo se vkrcali v veliko, prostorno gondolo ter se po strmem pobočju povzpeli na zgornjo postajo žičnice, ki leži na nadmorski višini 1535m. Od tu se nam je razprl čudovit panoramski razgled od Komne, Triglavskega pogorja, vse tja do Kamniško Savinskih Alp. Tu je v soncu nastala marsikatera prečudovita fotografija. Povzpeli smo se v najbolj pristno gorsko doživetje v Sloveniji – to je vas Vogel; v kočo Merjasec – okrepčevalnico. Vse pa spada pod Bohinjsko Bistrico.
Na terasi okrepčevalnice nam je turistični vodič povedal nekaj več o zgodovini predela:
– O vojaškem pokopališču v Ukancu- to je ob cesti Zlatorog-Savica, pod spodnjo postajo žičnice na Vogel, kjer so pokopani borci iz vojne med fronto in zaledjem iz leta 1914-1918
– O Sv. Janezu Krstniku in njegovem doprinosu ( v ta spomin je prav gotovo sijalo sonce)
– O značilni železnici, ki je tovorila iz sosednjih držav v Slovenijo in bila s tovorom najbolj obremenjena leta 1917. Istega leta je bila elektrificirana.
– O Agathi Christie, ki je ležala v enem izmed bohinjskih hotelov
– O najkrajši reki itd.
Iz prijetnih sapic terase smo se sprehodili v toplo notranjost okrepčevalnice k okusnemu ješprenju (ričet) ali krompirjevem golažu ter bučni sladici. Zalili smo še s pijačo in se polni vtisov s panorame in medsebojnega druženja, tudi novih članov, odpravili v dveh skupinah z gondolo proti vstopni postaji. Tam smo si še izmenjali pozdrave in se natovorili v osebna vozila in kombije. Tudi vožnja do doma je bila polna sonca. Nasvidenje spet drugo leto.
Silvana Gombač