Ročni kolesarji Zveze paraplegikov Slovenije so se 28. maja 2016 zbrali v Kopru na drugem srečanju. Sonce in morje sta privabila na naše druženje več kot 60 (ročno) kolesarskih navdušencev. Na traso proti Ankaranu se je podalo 32 članov z različnimi tipi ročnih koles, trasa pa je potekala večinoma po kolesarski stezi. Prvi s samostojnimi kolesi in kolesi na priklop z “nekaj pomoči” so premagali celo 8% klanec in najdaljšo razdaljo. Vsak odstotek navkreber se pozna v rokah. Vse čestitke fantje in dekleta! Kolesarji s kolesi na priklop so imeli največ težav v klanec, zaradi spodrsavanja kolesa.
Veseli nas, da so se nam pridružili tudi člani, ki koles še nimajo in z nami preživeli aktivno dopoldne, saj so premagali del trase z vozički. In si, na druženju z nami, lahko ustvarili sliko kakšne vrste kolo bi jim ustrezalo. Člani z “modernimi” motornimi kolesi na priklop pa bodo kmalu lahko ustanovili svojo sekcijo. Izkazala so se za najbolj “nevarna” med ročnimi kolesi, saj so utrpeli dve manjši nezgodi. Vse se je dobro končalo. Ugotovili so, da so robniki, pa čeprav nizki, zelo nevarni. Zato je pri zavijanju na pločnike treba biti skrajno previden.
Svojevrsten izziv je tudi vožnja v skupini. Iskreno se zahvaljujemo našim spremljevalcem, posebej triatloncu Alešu Suhadolniku in Marjetki Šibelja, ki so nas varno pospremili čez nevarne cestne odseke. Kolesarska pot iz Kopra proti Ankaranu bi bila idealna, če bi uredili še nekaj kilometrov kolesarskih poti ali uredili cestne robove. Tako pa so udeleženci pridobili dragocene izkušnje v cestnem prometu. Predvsem bi veljalo razmisliti o varnostnih čeladah. Tudi svetla oblačila in opozorilne zastavice na cesti niso odveč. Super je tudi kakšen odsevnik ali luč.
Po rahli organizacijski zmedi na startu, nekaj potnih kapljah zaradi vročine in sončnih opeklin so se, po odzivih sodeč, zadovoljni vrnili v startno-ciljni prostor. Okrepčali so se v gostišču Emonec. Veseli smo vaših pohval, idej, vabil v različne konce Slovenije, razmišljanj o primernih in varnih poteh, spremstvu in želje po druženju. Hvala tudi vodstvu DP Istre in Krasa, vodji športa pri Zvezi paraplegikov in voznikom pokrajinskih društev za pomoč pri izvedbi srečanja.