Kandidata sta bila še Mankica Kranjec, novinarka in fotografinja ter Sebastian Pleško, vodja projekta Wuhobrani.
V pogovoru z voditeljem je Vojko povedal, da je koronavirus tudi njem prekrižal nekaj načrtov. Med njimi nekaj odmevnih razstav in tudi predstavitev monografije, ki je te dni virtualno potekala v koprski knjižnici Srečka Vilharja. Ob tem je dodal, da je presenečen ob veliki odmevnosti predstavitve, ki jo je knjižnica res dobro izvedla. Glede likovnega ustvarjanja pa je pripomnil, da je v tem čudnem času »pospravil« atelje in izgotovil še nekatera nedokončana dela. V nadaljevanju pogovora je poudaril, da ni tiste vrste človek, ki bi objokoval slabe stvari, zato se je po usodnem skoku v vodo spopadel s povsem novim življenjem in ga tudi polno zaživel. Ob podpori družine je smisel življenja našel v slikarstvu in dosegel izjemen uspeh. Ko govorimo o Vojku Gašperutu-Gašperju ne moremo mimo številnih razstav v Evropi, južni in severni Ameriki, do znamenitega Louvra v Parizu. Je pa tudi polnopravni član Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami in član Likovne sekcije pri Zvezi paraplegikov Slovenije.